Citati avtorja Veronika Simoniti

»V svojih romanih se ukvarjam z resnostjo, potrebovala bom nekaj dni, da dojamem, da je to, kar se dogaja, tudi resničnost.«

»Kako preživeti tako ekstremne razmere in ohraniti dostojanstvo.«

»Zasukala sem fokus, si izmislila zaplet in zgodba je stekla sama od sebe.«

»Morje je dedu pomenilo dom, gotovo je zato babici Ivani poslal tisto olje slikarja Alberta.«

»Morje je neomajno ostajalo nekaj, kar je bilo večje, močnejše in trajnejše od vseh občutij.«

»Vojna kljub temu, kar se je Ivani zgodilo tam v gozdu, postane normalnost ... Predvojni časi, čeprav so bili tudi zelo grenki, se gotovo ne bodo več ponovili in ona bo starejša, postaral je ne bo samo čas, ampak jo bodo spremenile tudi izkušnje, njo pa je strah življenja, ko strahu enkrat ne bo več.«